Po pregledu koruznih njiv, je zrelost koruze letos zelo različna. Večina njiv še ni primerna za siliranje, nekatere pa že – predvsem bolj peščena tla južno od Kranja.

V primerjavi s preteklim tednom je opaziti, da koruza zelo hitro dozoreva – visoke temperature, sončni dnevi,…

Koruzna rastlina naj bi imela ob siliranju med 32 in 34 % sušine. Za hitro oceno zrelosti je še vedno uporaben položaj mlečne črte v zrnju – ko je mlečna črta na 1/3 do ½ zrna, ima koruza primerno sušino.

Sodobne sorte koruze imajo zaradi »green stey« efekta dolgo zeleno koruznico, zato na podlagi zelenih ali suhih listov koruze ne moremo določiti sušine oziroma primernosti za siliranje.

Najbolj točno lahko določimo čas spravila, če izmerimo sušino – povprečen vzorec zrezane koruze(npr. 500 ali 1000 g) stehtamo in damo v pečico. Ko je suh, iz razlike v teži dobimo sušino v koruzi.

Kmetom zato priporočamo:

• - Da vsaj enkrat tedensko pregledajo koruzne njive
• - Če je zrelost koruze na posameznih njivah zelo različna, se odločimo za siliranje v dveh terminih – da posiliramo koruzo v čimbolj optimalni zrelosti.

Slika – storži, nabrani danes na različnih njivah

• - Levi storž – koruza je še v povsem mlečni zrelosti – kdaj bo primerna za siliranje je odvisno predvsem od vremena v prihodnjih dneh in tednih – po grobi oceni čez 14 dni – 3 tedne.
• - Sredina – mlečna črta na ¼ do 1/3 – rastlina zelena, ličje rumeni – ob takem vremenu bo koruza primerna za siliranje čez 5 – 7 dni
• - Leva koruza - mlečna črta na cca. 2/3 – rastlina je bila skoraj povsem zelena, ličje rumeno – takoj silirati oziroma je že malo pozno