Projekti - PRP
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj v okviru izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike izvaja številne aktivnosti, ki so financirane iz ukrepa Tehnične pomoči iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. Te so sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
- Predhodno usposabljanje kmetov za potrebe izvajanja ukrepa kmetijsko okoljskih podnebnih plačil iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020"
- Predhodno usposabljanje kmetov za ukrep kmetijsko okoljskih podnebnih plačil za obdobje 2014-2020"
- Redno usposabljanje kmetov za ukrep kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil za obdobje 2014-2020 za leto 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 in 2020
GLAVNE DEJAVNOSTI:
Kmetijsko gozdarski zavod Kranj na področju Gorenjske izvaja usposabljanja v okviru ukrepa KOPOP, tako predhodna usposabljanja za tiste, ki se bodo morda vključili v ukrep, kakor tudi redna izobraževanja za tista, ki so v ukrep že vstopili, morajo pa se vsako leto udeležiti usposabljanj.
CILJI:
Spodbuditi in izobraziti kmetijska gospodarstva, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje negativne vplive kmetovanja na okolje
Spodbuditi nadstandardne, sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam
PRIČAKOVANI REZULTATI:
Vključevanje kmetijskih gospodarstev v ukrep KOPOP, zavedanje kmetijskih gospodarstev, da je potrebno s kmetijskimi zemljišči gospodariti na načine, ki zmanjšujejo vplive kmetovanja na okolje, prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam, zagotavljajo izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin ter ohranjajo biotsko pestrost.
Izdelava načrta preusmeritve kmetijskega gospodarstva v prakse in metode ekološkega kmetovanja za leti 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 in 2020
Kmetijsko gozdarski zavod Kranj na področju Gorenjske opravlja svetovanja in izdelavo načrtov PEK za nosilce tistih kmetijskih gospodarstev, ki so se prijavili organizaciji za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave do 31.12.2014 in so vstopili v ukrep ekološko kmetovanje v letu 2015 in za nosilce tistih kmetijskih gospodarstev, ki so se prijavili organizaciji za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave do 31.12.2015 in so vstopili v ukrep ekološko kmetovanje v letu 2016.
GLAVNE AKTIVNOSTI:
Izdelavo načrta PEK predstavlja:
- analiza stanja kmetijskega gospodarstva – popis površin, vrst rastlin, načina gnojenja, staleža in vrst živali ter podatki vezani na čebelarstvo,
- izdelava informacije glede bistvenih ugotovitev analize stanja, glavnih pomanjkljivosti, predlaganih ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja in možnosti preusmeritve v prakse in metode ekološkega kmetovanja ter opis prispevka KMG k blaženju oziroma prilagajanju podnebnim spremembam, varovanju voda in habitatov.
CILJ:
Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki na novo vstopajo v ukrep ekološko kmetovanje, nuditi svetovanje, opozarjati na morebitne pomanjkljivosti na kmetiji, predlagati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti ter svetovati, kako se preusmeriti v ekološki način kmetovanja. Pospeševati pravilen prehod k kmetovanju na naravi prijazen način, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.
PRIČAKOVANI REZULTATI:
Preusmeritev kmetijskih gospodarstev v ekološko kmetovanje, saj te naravi prijazne kmetijske prakse pomembno prispevajo k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in varovanju okolja nasploh.
Izdelava programov aktivnosti za leti 2016, 2017, 2018, 2019 in 2020
Kmetijsko gozdarski zavod Kranj na področju Gorenjske izdeluje programe aktivnosti za kmetijska gospodarstva, ki v letih 2016 in 2017 prvič vstopajo v ukrep KOPOP oziroma v ukrep EK, opravlja pa tudi spremembe programov aktivnosti za kmetijska gospodarstva, ki se odločajo za spremembo oziroma dopolnitev izbora operacij in so v ukrepa KOPOP ali EK vstopila v letu 2015.
GLAVNE AKTIVNOSTI:
Izdelavo načrta PA predstavlja:
- izdelava opisa stanja kmetijskega gospodarstva – opis zemljišč (njiv, intenzivnih sadovnjakov, visokodebelnih sadovnjakov, trajnega travinja, njiv na območjih iz načrta upravljanja voda, trajnega travinja na območju posebnih travniških habitatov) in živali
- opis predlaganih operacij in zahtev v ukrepu KOPOP in EK, njihov prispevek k ohranjanju tal, varovanju voda, ohranjanju biotske raznovrstnosti, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
CILJI:
Kmetijskim gospodarstvom svetovati glede ustrezne in pravilne odločitvi glede izbora operacij in zahtev za ukrep KOPOP in EK ter možen izbor kombinacij med zahtevami posameznega ukrepa ter med ukrepi in tako spodbuditi nadstandardne, sonaravne kmetijske prakse, usmerjene k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ustreznemu gospodarjenju z vodami in upravljanju s tlemi ter blaženju in prilagajanju kmetovanja podnebnim spremembam.
PRIČAKOVANI REZULTATI:
Izpolnjeni pogoji za kmetijska gospodarstva – izdelani PA in spremembe PA-ja, za oddajo zahtevkov za KOPOP.
Osveščeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki prvič vstopajo v ukrep KOPOP oziroma v ukrep EK ali spreminjajo oziroma dopolnjujejo izbor zahtev in kombinacij.
Usposabljanje za ukrep Ekološko kmetovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 za leto 2016, 2017 in 2018
GLAVNE AKTIVNOSTI:
Kmetijsko gozdarski zavod Kranj na področju Gorenjske v letu 2016 izvaja usposabljanja za kmetijska gospodarstva, ki so se vključila v ukrep Ekološko kmetovanje.
CILJI:
Usposabljanje kmetov, ki bodo oz. so vstopili v ukrep EK je pogoj za uspešno izvajanje ukrepa v programskem obdobju 2014–2020, saj ekološko kmetovanje zahteva specializirano znanje in usmeritve na kmetijskem gospodarstvu. S tovrstnim znanjem kmetijska gospodarstva prispevajo tudi k izboljšanju gospodarske in okoljevarstvene učinkovitosti.
PRIČAKOVANI REZULTATI:
S pomočjo novih znanj bodo udeleženci pomembno prispevajo k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine, izboljšanju dobrobiti živali in varovanju okolja nasploh.
Usposabljanje za ukrep Dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 za leto 2016
Usposabljanje za potrebe izvajanja ukrepa Dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020, na področju govedoreje, za leto 2017
GLAVNE AKTIVNOSTI:
Kmetijsko gozdarski zavod Kranj na področju Gorenjske v letu 2016 izvaja usposabljanja za kmetijska gospodarstva, ki so se vključila v ukrep Dobrobit živali za govedo.
CILJI:
Namen usposabljanja rejcev, ki so vstopili v ukrep DŽ iz PRP 2014–2020, je dvigniti ozaveščenosti in razumevanja pomena dobrobiti živali ter informiranja rejcev o izvajanju ukrepa DŽ (zahteve, najpogostejše napake, tekoča problematika, novosti ipd.).
PRIČAKOVANI REZULTATI:
Ker bodo v okviru navedenega usposabljanja predstavljene za rejce pomembne vsebine, bo to usposabljanje prispevalo k boljšemu razumevanju zahtev ukrepa DŽ in s tem k boljšemu ravnanju z živalmi.
Usposabljanje za potrebe izvajanja podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020, za leto 2017, 2018, 2019 in 2020
POVZETEK:
Predmet javnega naročila je usposabljanje mladih kmetov oz. upravičencev, katerih odločbe o pravici do podpore iz tega naslova so v letih 2016 in 2017 postale pravnomočne. V poštev za usposabljanje pridejo tisti mladi prevzemniki kmetij, ki so v svojih poslovnih načrtih predvideli izobraževanje v okviru podukrepa 6.1 Podpora za dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja spretnosti.
CILJI:
Namen usposabljanja mladih kmetov je ponuditi kar največ informacij in novih znanj za nadaljnje načrtovanje gospodarjenja in samo delo na prevzeti kmetiji ter s tem dosegati boljšo konkurenčnost. Mladi kmetje ob prevzemu kmetije in vstopu v podukrep potrebujejo za zagon kmetije veliko znanj, ki jih sicer ne morejo dobiti iz drugih virov.
Vse več je mladih kmetov, ki so jim bile izdane odločbe v okviru podukrepa 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete in ti dosegajo v povprečju dokaj visoko raven izobrazbe, vendar je pomembno, da se posreduje tem mladim prevzemnikom več specifičnih znanj in izkušenj iz področja ekonomike kmetijskih gospodarstev in poznavanja različnih oblik poslovnega povezovanja v kmetijstvu.
GLAVNE DEJAVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV:
Izvajalec usposabljanj bo pripravil pred začetkom usposabljanj potrebno strokovno gradivo za udeležence in ga skupaj s termini usposabljanj objavil na spletnih straneh ter zagotovil kvalitetno usposabljanje v dogovorjenih rokih in obsegu. Program usposabljanja, ki se deli na dve veliki poglavji in sicer: Ekonomika kmetijskega gospodarstva v obsegu 15 ur in Poslovno povezovanje v kmetijstvu, ki zajema 10 ur usposabljanja. V zadnje sklopu bo sodelovala tudi mlada prevzemnica kmetije iz tujine.
Za udeležbo na usposabljanju bo izvajalec preveril pogoje upravičenosti za prisotnost v tem programu in izdal potrdila o zaključenem usposabljanju za upravičence.
Na usposabljanjih bodo pripravljene po dve fotografiji iz vsakega usposabljanja in video posnetek celotnega poteka programa. Udeleženci bodo izpolnili pripravljeno anketo, izvajalec pa bo poskrbel za listo prisotnosti na vsakem usposabljanju.
Izvajalec bo izpolnjene ankete analiziral, ter vpisal udeležence usposabljanja v aplikacijo Evidenca izobraževanja kmetijskih gospodarstev.
PRIČAKOVANI REZULTATI:
Mladi kmetje oz. upravičencev, ki so prejeli odločbo o pravici do sredstev v okviru podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete katerih odločbe o pravici do podpore iz tega naslova so v letih 2016 in 2017 postale pravnomočne, bodo s tem usposabljanjem , ki obsega 25 ur dosegli pogoje za upravičenost svoje kandidature, obenem pa bodo izpopolnili svoje znanje in našli nove povezave na strokovnem kot tudi socialnem področju.
Izvedba individualnega svetovanja za kmetijska gospodarstva, ki so vstopila v ukrep KOPOP v letu 2018, 2019 in 2020
POVZETEK:
Ukrep Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. Plačila spodbujajo izvajanje kmetijskih praks, ki presegajo obvezne standarde običajne kmetijske prakse. To niso dohodkovna plačila, ampak plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. S temi plačili se kmeta spodbuja kot skrbnika okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg pridelave hrane, ohranja naravo, varuje vode in tla, vzdržuje krajino, zagotavlja pa tudi izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.
CILJI:
Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so vstopila v ukrep KOPOP iz PRP 2014-2020 v letih 2015, 2016 in 2017, nuditi najmanj enkrat v prvih treh letih trajanja obveznosti storitev individualnega svetovanja (izjemoma lahko KMG, ki so se v ukrep KOPOP vključila v letu 2015 storitev svetovanja uporabijo enkrat v prvih štirih letih trajanja obveznosti) s področja kmetijskih praks, ki se izvajajo v okviru ukrepa KOPOP. Namen storitve svetovanja za nosilce KMG je pregled stanja na kmetiji, razlaga kaj, kako in zakaj varuje z izvajanjem določenih zahtev ukrepa KOPOP, v katere je že vključen ali v katere se še lahko vključi. Posebno pozornost izvajalci svetovanja namenjajo svetovanju s področja podnebnih sprememb (prilagajanje in blaženje) ter ohranjanja biotske raznovrstnosti, kakovosti tal, voda in zraka.
GLAVNE DEJAVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV:
Pregled vseh razpoložljivih podatkov in dokumentov za KMG in pregled stanja na kmetiji Svetovanje, na kmetiji bo obsegalo: področja kmetijskih praks v okviru ukrepa, morebitne spremembe način, kmetovanja z namenom blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, ohranjanja biotske raznovrstnosti, kakovosti tal, voda in zraka ob upoštevanju razmer in stanja na KMG in svetovanje o napakah ugotovljenih pri izvajanju ukrepa KOPOP na kmetiji ter svetovanje s področja evidenc ter druge spremljajoče dokumentacije, ki jo vodijo na KMG (v okviru izvajanja ukrepa KOPOP).
Izdelana bodo poročila o izvedenih individualnih svetovanjih in opravljen vnos podatkov o izvedenih
svetovanjih v aplikacijo EVIZO.
PRIČAKOVANI REZULTATI:
Rezultat izvedenih individualnih svetovanj za KOPOP bo zapisnik o svetovanju, kjer bodo v razumljivi obliki predstavljene aktivnosti, ki bodo vodile k uspešnemu izvajanju ukrepov KOPOP. Kmetje bodo pridobili dodatne informacije o ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, ustreznem gospodarjenju z vodami in upravljanju s tlemi ter blaženju in prilagajanju kmetovanja podnebnim spremembam. Pomembno pa je tudi, da bodo dobili ustrezno svetovanje o vodenju ustreznih evidenc, ki jih morajo voditi v okviru ukrepa in pa svetovanje glede odprave napak oziroma nepravilnosti, ki jih je na kmetijah odkril nadzor.
Izvedba individualnih svetovanj za kmetijska gospodarstva, ki so vstopila v ukrep EK v letu 2018, 2019 in 2020
POVZETEK:
Kmetijsko gozdarski zavod Kranj v okviru izvedbe javnega naročila »Izvedba individualnih svetovanj v letu 2017 in 2018 za kmetijska gospodarstva, ki so vstopila v ukrep EK«, izvaja storitev svetovanja za 285 kmetijskih gospodarstev, ki so vstopila v ukrep EK do vključno leta 2017. Svetovanja izvaja na območju Gorenjske regije. Izvedba svetovanja je za kmetijska gospodarstva brezplačna, saj se storitev financira iz javnih sredstev Programa razvoja podeželja 2014-2020.
CILJI:
Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so vstopila v ukrep EK (oddana zbirna vloga za ukrep EK ne glede na to, ali za podukrep plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja ali za podukrep plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja) iz PRP 2014-2020 do vključno leta 2017 enkrat v času trajanja obveznosti od vstopa KMG v ukrep EK, nuditi individualno svetovanje s področja kmetijskih praks, ki se izvajajo v okviru ukrepa EK. Namen storitve individualnega svetovanja za nosilce KMG je izvesti svetovanje s področja izvajanja vsebin ukrepa EK, s področja horizontalnih vsebin podnebnih sprememb, varovanja voda, habitatov, tal in zraka ter njihovega izvajanja in agrotehničnih praks, ki pripomorejo ali k hitrejšemu prilagajanju podnebnim razmeram ali pa k manj agresivnim metodam kmetovanja.
GLAVNE DEJAVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV:
Preverjanje KMG o upravičenosti do svetovalnih storitev ter obveščanje nosilcev KMG o izvedbi individualnega svetovanja,
Pregled vseh razpoložljivih podatkov in dokumentov za KMG,
Pregled stanja na kmetiji,
Svetovanje s področja kmetijskih praks, ki se izvajajo v okviru ukrepa,
Svetovanje o morebitnih spremembah načina kmetovanja z namenom blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, ohranjanja biotske raznovrstnosti, kakovosti tal, voda in zraka ob upoštevanju razmer in stanja na zadevnem KMG,
Svetovanje o napakah in kršitvah, ugotovljenih pri izvajanju ukrepa EK,
Svetovanje o evidencah in druge spremljajoče dokumentacije na KMG, ki se vodijo ali hranijo za potrebe izvajanja ukrepa EK,
Izdelava poročila o izvedenem individualnem svetovanju,
Vnos podatkov o izvedenem svetovanju ter Poročila o izvedenim svetovanju v aplikacijo EVIZO.
PRIČAKOVANI REZULTATI:
Rezultat izvedenih individualnih svetovanj za EK bo zapisnik o svetovanju, kjer bodo v razumljivi obliki predstavljene aktivnosti, ki bodo vodile k uspešnemu izvajanju ukrepa EK. Kmetje bodo pridobili dodatne informacije o ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, ustreznem gospodarjenju z vodami in upravljanju s tlemi ter blaženju in prilagajanju kmetovanja podnebnim spremembam. Pomembno pa je tudi, da bodo dobili ustrezno svetovanje o vodenju ustreznih evidenc, ki jih morajo voditi v okviru ukrepa in pa svetovanje glede odprave napak oziroma nepravilnosti, ki jih je na kmetijah odkril nadzor.
