Cesta Iva Slavca 1
4000 Kranj, Slovenija
Telefon: 04/280-46-00
Uporabniško ime:
Geslo:
Avtomat.:
Registriraj se!  Pozabili geslo?



16.10.17 USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP
DOBROBIT ŽIVALI IZ PRP 2014-2020 NA PODROČJU GOVEDOREJE ZA LETO 2017
16.10.17 USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP
DOBROBIT ŽIVALI IZ PRP 2014-2020 NA PODROČJU GOVEDOREJE ZA LETO 2017
22.12.16 USPOSABLJANJA ZA UPORABNIKE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V LETU 2017

20.10.16 Dobrobit živali-redna usposabljanja
Pomembno...
19.10.16 Novosti pri davčni zakonodaji
Pomembno...
Več objav

Območna enota KGZS Kranj

KGZS – Zavod KR deluje na območju gorenjske statistične regije, ki obsega severozahodni del Slovenije. Gorenjska zavzema najvišje dele slovenskih Alp, zgornje Posavje nad sotočjem Save in Sore ter zgornje porečje Pšate. Za Gorenjsko je značilno velik delež hribovskega in gorskega sveta. Po podatkih MKGP je kar 65 % kmetijskih površin v hribovskem in gorskem območju. Kar 9 občin ima vsa kmetijska zemljišča v OMD. Na tem področju prevladuje živinoreja. Ugodnejši pogoji za kmetovanje so na območju Kranjskega in Sorškega polja, kjer poleg živinoreje prevladuje pridelava krmnih rastlin, krompirja in žit. V zadnjih letih se širi pridelovanje zelenjave. Za Gorenjsko je značilna tudi nadpovprečna gozdnatost, ki presega 60 % površine.
Površina po zemljiških kategorijah:
Preglednica: ZEMLJIŠČA - v ha, po upravnih enotah (statistični podatki)
Kategorija Jesenice Kranj Radovljica Šk. Loka Tržič Skupaj
Vsa žemljišča 37.471 45.291 64.057 51.170 15.540 213.529
Njive in vrtovi 439 6.379 1.639 2.802 415 11.674
Sadovnjaki 124 1.032 233 341 213 1.943
Travniki 5.693 5.156 7.291 8.215 1.686 28.041
Pašniki 4.253 2.854 11.167 3.892 1.454 23.620
Ribniki in močvirja 8 13 160 8 - 189
Gozdovi 23.959 25.137 33.446 34.034 10.360 126.936
Nerodovitno 2.995 4.790 10.121 1.878 1.412 21.196

Po podatkih GERK pa je na območju KGZS – Zavoda KR 11.758 ha njiv in začasnih travnikov 71 ha intenzivnih sadovnjakov 557 ha ekstenzivnih sadovnjakov in 29.037 ha travnikov in pašnikov. 830 ha pa je v zaraščanju oz. poraslih z gozdnim drevjem.
Gorenjska predstavlja v površinah 10,6 % vseh, 6,4% obdelovalnih, 7,6 % kmetijskih in 12,4 % gozdnih površin Slovenije.
Po podatkih iz popisa kmetijstva v letu 2000 ima Gorenjska 5.032 kmetij. V razredu od 5 do 20 ha KZU je 2.321 kmetij s 67 % KZU. Povprečna kmetija ima v obdelavi 5,82 ha kmetijske zemlje in 10,16 ha gozda. Povprečna velikost kmetij se povečuje.
V lanskem letu je z zbirno vlogo uveljavljalo ukrepe kmetijske politike 4084 kmetij. Od teh je bilo v program SKOP vključenih 2.246 kmetij, ki so izvajale 5.289 različnih ukrepov.

Strukturni deleži posameznih tipov kmetij so po oceni naslednji: čiste kmetije 13 %, potencialno čiste 6%, mešane 37 %, dopolnilne 32 % in ostarele 12 %.
Po ocenah kmetijskih svetovalcev je glede na proizvodno usmeritev 30,18 % živinorejsko-krmo pridelovalnih obratov, 30,6 % obratov je kombiniranih in 26,8 % kmetijsko mešanih obratov. Čistih poljedelskih, živinorejskih ali gozdarskih obratov je majhno.
78 % kmetijskih površin je poraslih s travo, zato je temeljna usmeritev gorenjskega kmetijstva v živinorejo, predvsem v prirejo kravjega mleka in govejega mesa ter reja drobnice. Tej kombinaciji se na ravninskem območju pridružuje še pridelovanje Krmnih rastlin, jedilnega krompirja, delno tudi pšenice in zelenjave. Za rejo prašičev ni optimalnih pogojev zato stagnira. Pridelava krompirja se zmanjšuje, širi pa se pridelovanje nekaterih vrst sadja in zelenjave in predelava pridelkov. Pomanjkanje dohodka sili kmetije v iskanje dodatnih dohodkov. Glavne dopolnilne dejavnosti so: storitve s kmetijsko mehanizacijo, kmečki turizem, predelava lesa in predelava kmetijskih pridelkov.
Po podatkih popisa kmetijstva v letu 2000 redijo na Gorenjskem na 4.437 kmetijah 50.634 glav govedi. 59,2 % prvih osemenitev je z lisasto pasmo, 33,5 % s črnobelo, preostalo pa z drugimi pasmami. Po oceni je stalež v rahlem upadanju. Raste pomen reje drobnice in konjereje. Okrog 600 kmetij ima v reji preko 9.000 ovc in 2.200 koz.
Najpomembnejši tržni viški gorenjskega območja so: kravje mleko, mlado pitano govedo in krompir. Predvsem na hribovskih in gorsko višinskih kmetijah pa se mleku in govejemu mesu pridružujejo še gozdni sortimenti, ki pa jih na določenih kmetijah zaradi lažje in boljše prodaje delno tudi predelujejo.
Mleko oddaja še okrog 900 kmetij. Klub zmanjševanju števila oddajalcev mleka se tržna pridelava mleka povečuje. Kvaliteta mleka je nadpovprečna.
V rastlinski pridelavi nastopajo kot tržni viški s kmetij le pridelki jedilnega krompirja, delno pšenice in sladkorne pese, ter seveda v manjših količinah zelenjava in sadje.

Gorenjska regija v kmetijskem pogledu nima najboljših razvojnih možnosti, je pa kmetijstvo pomemben oblikovalec in vzdrževalec kulturne krajine in poseljenosti podeželja ter izredno pomemben prostorski element. Izrazito hribovsko in gorsko območje severozahodnega dela regije s številnimi hribovskimi vasmi in zaselki, planinskimi pašniki in lokalnimi prometnicami je kvalitetna dediščina, ki jo bo najlažje ohranjati našim zanamcem z ohranjanjem ustrezne strukture kmetij, kmetijske predelave in turizma v teh območjih.
Vsekakor bo na ravninskem območju možno izbirati med nekaj različnimi proizvodnimi usmeritvami kmetij, ki se bodo prilagajale zahtevam in potrebam trga in naravnih zakonitosti, ob večji koncentraciji kmetijskih zemljišč. V hribovskem in gorskem svetu pa je skoraj edina alternativa obdelava travnih površin in reja goveje živine in drobnice. Te kmetije si bodo morale zagotavljati dodaten dohodek z delom izven kmetije, ali pa z dopolnilnimi in dodatnimi dejavnostmi na kmetijah.

Značilnosti kmetijske pridelave in prireje po posameznih področjih:
Prireja mleka
  • Prireja se je v zadnjih 15 letih povečala za 212 %, število rejcev pa zmanjšalo za 75 %.
  • Povprečna kmetija odda 66.000 kg mleka na leto.
  • Prireja mleka se je v zadnjih 15 letih močneje povečala v nižinskem območju – zlasti v zadnjih letih.
  • Zaradi uvedbe mlečnih kvot se bo količina prirejenega mleka na Gorenjskem lahko le še neznatno povečala – nakup kvote iz drugih koncev Slovenije.
  • Investicije v povečanje hlevov (+ nakup kvote) se bodo ustavile.

    Pitanje govedi
  • Poleg prireje mleka je pitanje goveda gospodarsko pomembna dejavnost
  • Večjih specializiranih kmetij v pitanje je malo
  • Največji delež MPG za zakol se vzredi na manjših kmetijah v rejah krav dojilj z vzrejo lastnih in dokupljenih telet
  • Pitanje poteka tudi na mlečnih kmetijah, predvsem v rejah z lisasto pasmo

    Prašičereja
  • Več kot 50 prašičev imajo le na 7 kmetijah
  • Na večini kmetij reja le za lastne potrebe.

    Drobnica
  • Stalež v zadnjih letih konstanten.
  • Prevladuje reja mesnih ovac.
  • Omejitve: majhno povpraševanje po mesu drobnice, klanje v klavnicah!

    Konjereja
  • Stalež v zadnjih letih konstanten
  • Reja konj za meso, reja športnih konj

    Perutninarstvo
  • Večinoma reja kokoši in pitovnih piščancev za samooskrbo.
  • Nekaj rejcev pita piščance in purane v kooperaciji s perutninskimi firmami.
  • Večjih rejcev kokoši nesnic je približno 12– 20, kjer je prihodek od jajc pomemben

    Rastlinska pridelava
  • Naravni pogoji za pridelavo poljščin in vrtnin na njivah Gorenjske niso najboljši
  • Vodilna poljščina v kolobarju na njivah je koruza, ki zaseda skoraj 50 % delež
  • Vračanje žit, ter tdm in dtm nazaj na njive
  • Površine pod krompirjem še vedno nekoliko zmanjšujejo.
  • Na njivah se je za 2,5 krat povečala pridelava vrtnin
  • Glavnina pridelave poljščin in vrtnin se odvija na Kranjskem, Sorškem, Kriškem in Naklanskem polju
  • močno izpostavljene tudi urbanističnim pritiskom
  • pridelava omejena tudi zaradi že ali pa v bodoče predvidenih zavarovanih območij (VVO)

    Ekološko kmetovanje
  • Danes imamo v kontrolo vključenih 171 kmetij
  • Večina kmetij se nahaja na območjih z omejenimi možnostmi pridelave
  • Večina so to samooskrbne kmetije
  • Trenutno organiziranega trženja, kot bi si ga želeli kmetje še ni
  • Mleko in meso se bolj ali manj tržita skupaj s konvencionalno proizvedenim, medtem, ko pa se sadje, žita, vrtnine itd. tržijo tudi na lokalnih tržnicah, nekaj pa tudi preko turistične dejavnosti
  • Povpraševanje po tovrstno pridelani hrani se povečuje
  • Glavne ovire pri živinoreji:
  • prosta reja oz. izpust – povezano z investicijo
  • pomankanje površin oz. previsoka obremenitev GVŽ/ha
  • prodajna cena proizvodov marsikje enaka kot iz konvecoinalne reje

    Sadjarstvo
  • Na Gorenjskem je glavna sadna vrsta jablana.
  • 33,35 ha intenzivnih sadovnjakov v lasti družinskih kmetij. Ostale sadne vrste, ki se pojavljajo tudi v intenzivnih sadovnjakih so še hruške in slive, vendar v majhnih površinah. Jagode se pridelujejo, po oceni KSS, na 5 ha.
  • 620 ha kmečkih sadovnjakov, ki so v lasti družinskih kmetij.
  • Večji sadjarji imajo hladilnice sadja z namenom celoletne ponudbe. Poleg tega se večina ukvarja tudi s predelavo. Na teh kmetijah se odvija predvsem neposredna prodaja na domu.
  • Na Gorenjskem je trenutno 5 večjih drevesnic, ki se usmerjajo v vzgojo starejših bolj odpornih sort.
  • Dobra društvena organiziranost
  • Blagovne znamke
  • Dobre perspektive dejavnosti

    Planinsko pašništvo
  • 131 planinskih pašnikov, na katerih se je paslo 553 krav molznic, 2370 plemenskih telic, 823 krav dojilj in 815 telet. Poleg goveje živine se je paslo še 4.649 kom drobnice in 216 konj.
  • Velika večina planinskih pašnikov na Gorenjskem se nahaja na n. v. od 900 – 1500, 1600 m. Povprečna pašna sezona na naših planinah traja od 95 – 110 dni.
  • Ta območja so ekološko zelo pomembna za ohranjanje nekaterih redkih vrst rastlin in živali. Pomembna so tudi za ohranjanje prostora in naravne krajine, ki je pomembna tudi za druge gospodarske dejavnosti (turizem).
  • Planine in planinska paša se bo lahko ohranila le, če se bo ohranilo kmetovanje v vaseh in naseljih, ki danes dajejo živali na planine

    Cesta Iva Slavca 1, 4000 KRANJ
    Tel.: 04/280-46-00 Faks: 04/280-46-12
    E- pošta: zavod@kr.kgzs.si


    Območje KGZ Kranj
    5 upravnih enot:
    Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Radovljica in Tržič

    17 občin:
    Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica
    Cerklje, Jezersko, Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur, Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri, Bled, Bohinj, Radovljica, Tržič.
  • Novice iz te teme
    17.11.16 Poučen upravljalec male elektrarne

    Fotografija iz te teme

    Ostale fotografije
    Ostale galerije
    Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu
    ARSKTRP
    KUPUJMO DOMAČE
    Domača vas
    Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
    MKGP
    INNOV-H2O
    Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
    SloVino
    Copyright (c) 2007-2013 KGZ Kranj. Vse pravice pridržane
    Produkcija SloVino / O piškotkih