Občutno zmanjšanje količine rib zaradi intenzivnega izkoriščanja ribolovnih območij, kamor spada tudi Jadransko morje, vodi do hitrega razvoja dejavnosti ribogojstva, kot nadomestne dejavnosti, ki sledi vse večjemu povpraševanju po ribjem mesu na vseh svetovnih trgih. Trajnostni razvoj ribogojstva je v veliki meri odvisen od optimalnih okoljskih razmer, ustrezne prehrane rib ter učinkovitega preprečevanja nalezljivih bolezni. Projekt INNOV-H2O (prej Innovaqua) je nastal z namenom izboljšanja splošnega stanja na področju ribogojstva pri nas in v Italiji.

Projekt INNOV-H2O je skupni projekt osmih partnerjev na slovenski in italijanski strani, med katere so vključene akademske in raziskovalne ustanove, strokovne službe s specialisti ribogojstva ter ribogojci. Vodilni partner projekta je Univerza v Trstu, poleg nje so italijanski partnerji še Univerza v Vidmu, Univerza v Padovi, Instituto Zooprofilattico Sperimentale delle Venezie in SHORELINE società cooperativa. Slovenski partnerji projekta so Univerza v Novi Gorici, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in ribogojsko podjetje Vodomec d. o. o. Financiran je v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz nacionalnih sredstev. Projekt je trajal od 1. 10. 2011 do 30. 9.2014.

Cilj projekta je bil ustvariti stabilno mrežo med partnerji, po možnosti tudi drugimi subjekti in na podlagi potreb, izraženih s strani ribogojcev, omogočiti izmenjavo znanj, prenos tehnologij in inovacij na področju zdravja in dobrega počutja živali, varnosti hrane ter varstva okolja. Pričakovani rezultati projekta so bili povečanje prireje in kakovosti rib v korist ribogojcem in končnega potrošnika.

Aktivnosti, ki jih je KGZS-Zavod KR izvajal v sodelovanju z ostalimi partnerji so bile različne. Na začetku projekta je KGZS-Zavod KR zaposlil mladega strokovnega sodelavca z namenom usposabljanja na področju ribogojstva. Praktično usposabljanje je potekalo na ribogojnicah projektnega partnerja Vodomec d.o.o.

S projektnim partnerjem Shoreline smo opravili številne intervjuje tako slovenskih kot italijanskih ribogojcev in tako analizirali potrebe ribogojcev, ki bi jih s pomočjo ostalih projektnih partnerjev lahko reševali. Z namenom povezovanja raziskovalnih ustanov z ribogojci smo organizirali različne seminarje, tematske skupine/forume. V sodelovanju z Inštitutom Zooprofilattico Sperimentale delle Venezie, Nacionalnim Veterinarski inštitutom Slovenije in projektnim partnerjem Vodomec d.o.o. smo izvedli cepljenje rib proti bolezni RTFS (sindroma zaroda šarenke). Pri projektnem partnerju Vodomec d.o.o. smo skupaj z vodilnim partnerjem-Univerzo v Trstu izvedli manjši poskus razkuževanja iker z antimikrobnimi peptidi (AMP-ji). Prvi rezultati kažejo na to, da pri valjenju iker z antimikrobnimi peptidi, AMP-ji zmanjšajo število bakterij, proti Saprolegniji pa so se izkazali za manj učinkovite. Na ribogojnicah Faronika d.o.o. v Tolminu in RD Bled smo izvedli cepljenje mladic lipanov proti bolezni furunkuloza. Do sedaj pri teh ribah do izbruha bolezni ni prišlo.

V sklopu projekta smo v letu 2014 na 14-ih postrvjih ribogojnicah izvajali monitoring kakovosti voda. Na dotokih in odtokih bazenov smo spremljali različne parametre kot so: kisik, temperatura, vrednost pH ter na odtoku še amonijak, nitrat, nitrit in trdoto vode. Razen vsebnosti v vodi raztopljenega kisika, ki je pri nekaterih ribogojnicah predstavljal težavo, so bili vsi ostali parametri v sprejemljivih mejah. Od 14-ih spremljanih ribogojnic smo težave s prenizko vsebnostjo kisika (na odtokih bazenov) zaznali pri šestih, kjer je bila v času monitoringa vsebnost kisika v povprečju pod 6 mg/l. Nekaj k temu prispeva tudi nadpovprečno deževno leto 2014, saj ribogojci ekstremnih težav s konstantno preskrbo z vodo na ribogojnicah niso imeli.