V okviru javne službe kmetijskega svetovanja deluje specialistična služba pri KGZS-Zavodu Kranj, ki pokriva področje ribogojstva. Delo svetovalca, specialista za ribogojstvo zaradi omejenih naravnih virov in s tem povezanim številom ribogojnih obratov obsega območje celotne Slovenije. Ribogojstvo je v Sloveniji razmeroma enakomerno razvito. Po podatkih Registra objektov akvakultur in komercialnih ribnikov pri MKGP, je v Sloveniji trenutno registriranih 326 ribogojnih objektov, od tega je 25 morskih objektov.
Značilnost slovenskih ribogojnic je njihova relativno majhna povprečna proizvodnja, s katero večinoma pokrivajo potrebe lokalnega trga. Prevladujejo toplovodni ribniki, v katerih je glavna vzreja krapa. Skupna proizvodnja toplovodnih vrst rib ne presega 200 ton letno. Med hladnovodnimi vrstami z letno proizvodnjo približno 900 ton prevladuje gojenje kalifornijske postrvi (šarenke). Na obali pa se v nekaj školjčiščih letno proizvede do 600 ton užitnih klapavic in v enem gojišču do 80 ton brancinov ter po novem tudi nekaj ton orad. Trendi v slovenskem ribogojstvu trenutno kažejo na povečanje proizvodnje školjk, brancinov in orad, trenutno so podeljene že vse koncesije za gojenje školjk vključno še z enim gojiščem za brancine, zato v nekaj letih pričakujemo podvojitev pridelave školjk, brancinov in orad, medtem, ko proizvodnja sladkovodnih rib stagnira.
Z uvajanjem novih proizvodnih tehnologij, kjer naravni viri niso več omejujoči, pa pričakujemo tudi povečano gojenje postrvi šarenk. Trenutno imamo zgrajenih 7 ribogojnic na recirkulacijski sistem kroženja vode, ter nekaj vališč, ki že obratujejo. V zadnjem času je nekaj zanimanja za izgradnjo akvaponičnih sistemov ter za gojenje tujerodnih vrst rib, od katerih je največ zanimanja za gojenje afriškega soma, 2 ribogojnici ga v Sloveniji že komercialno gojita. Nekaj zanimanja se kaže tudi v ekološkem ribogojstvu, trenutno imamo v Sloveniji 1 ribogojnico, ki goji ribe na ekološki način, 2 pa sta v fazi projekta. Vedno več zanimanja pa je za izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih.
Področje dela:
- individualno tehnološko svetovanje ribogojcem
- izdelava idejnih projektov pri novogradnjah in adaptacijah proizvodnih objektov
- svetovanje pri ukrepih ribiške politike
- priprava strokovnih navodil, tehnoloških listov in člankov za medije
- strokovno izobraževanje ribogojcev
- pomoč pri delovanju Društva rejcev vodnih živali Slovenije
- strokovna pomoč v delovnih skupinah, odgovornih za pripravo različnih predpisov s področja ribištva in ribogojstva
- strokovna pomoč pri izvedbi Operativnega programa za ribištvo 2014 – 2020
- strokovna pomoč pri delovanju Komisije za akvakulturo pri KGZS
Javna služba kmetijskega svetovanja Vam v okviru javne službe nudi:
- pripravo dokumentacije in pomoč pri pridobivanju vodnega dovoljenja za gojenje vodnih organizmov in za izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih
- pripravo in izvajanje programa strokovnega izobraževanja ribogojcev
- individualno svetovanje ribogojcem
- informacije o nepovratnih sredstvih Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo
Poleg tega Vam nudimo tudi tržne storitve:
- izdelavo usmeritvenih in investicijskih programov ter poslovnih načrtov za ribogojce
- izdelavo idejnih načrtov za ribogojnice
- izdelavo mnenj o primernosti izgradnje ribogojnice
- izdelavo Poslovnikov o obratovanju in vzdrževanju vodnega objekta - ribogojnice
- izdelavo hidroloških in hidrogeoloških poročil
- vodenje knjigovodstva za DDV zavezance
Storitve v okviru javne službe so brezplačne, tržne storitve pa zaračunavamo po veljavnem ceniku oziroma po dogovoru.
ESPR
Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2020 je skupni programski dokument Republike Slovenije in Evropske komisije, in predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR). ESPR je eden od petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki se medsebojno dopolnjujejo in so namenjeni okrevanju gospodarstva in ustvarjanju delovnih mest v Evropi. Sklad podpira ribiče pri prehodu na trajnostni ribolov, podpira obalne skupnosti pri diverzifikaciji gospodarstva, financira projekte v zvezi z zaposlovanjem in boljšo kakovostjo življenja obalnih skupnosti ter omogoča lažji dostop do finančnih sredstev.
Za izvajanje ukrepov v obdobju 2014-2020 je RS s strani ESPR prejela 24.809.114,00 EUR, če znesku ESPR dodamo še sredstva proračuna RS je za izvajanje ukrepov OP ESPR 2014-2020 na voljo 32.647.360,88 EUR.
Glede na zaznane potrebe in naravne možnosti ima RS potencial za nadaljnji razvoj konkurenčne in trajnostne akvakulture. Z ukrepi ESPR se bodo tako podpirala mala in srednja podjetja. To bo hkrati omogočilo ohranitev obstoječih delovnih mest in ustvarjanje novih. S spodbujanjem konkurenčnosti je tesno povezana tudi inovativna sposobnost sektorja. V tesnem sodelovanju z raziskovalnimi institucijami doma in po svetu se bodo razvijale nove metode vzreje in tehnologije, ki pri nas še niso znane. Usmerjene bodo k zmanjševanju vplivov na okolje, spodbujanju trajnostnega izkoriščanja virov, prispevanju k dobremu počutju živali in omogočanju novih trajnostnih načinov vzreje. Poseben poudarek bo na izvajanju ukrepov, s katerimi bo rejcem omogočeno, da se seznanijo s tehnološko naprednejšimi načini akvakulture.
Ukrepi:
- Inovacije
- Produktivne naložbe v klasično akvakulturo
- Produktivne naložbe v zaprte sisteme v akvakulturi
- Spodbujanje človeškega kapitala in povezovanja v mreže
- Povečanje potenciala lokacij za akvakulturo
- Prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološka akvakultura
- Akvakultura, ki zagotavlja okoljske storitve
- Ukrepi javnega zdravja
VIŠINA DODELJENIH SREDSTEV: 8.000.000,00 EUR
