Na 353. kmetijah se kontrola prireje mleka izvaja pri 11.728 kravah. Od tega je 66% krav črnobele pasme, 23% lisaste, in 0,6% krav rjave pasme, ostalo predstavljajo križanke oziroma krave z neznanim poreklom. V kontroli prireje mleka imamo vključenih še 16 krav cikaste pasme. 26% krav lisaste pasme predstavljajo križanke z rdečim holštajnom oziroma montbeliardom. Gorenjska ima največje število kontroliranih krav na kmetijo v Sloveniji in znaša 33,2 krav na kmetijo.
Delo na področju govedoreje
Povprečna mlečnost kontroliranih krav na Gorenjskem v primerjavi s Slovenijo v standardni laktaciji (v 305 dneh)
| |
Gorenjska |
Slovenija |
| Leto |
Kg mleka |
Odstotek tolšče |
Odstotek beljakovin |
Kg mleka |
Odstotek tolšče |
Odstotek beljakovin |
| 1995 |
5.219 |
3,97 |
3,23 |
4,268 |
3.96 |
3,28 |
| 2005 |
6.570 |
4,11 |
3,24 |
5.670 |
4,13 |
3,28 |
| 2010 |
6.839 |
3,97 |
3,27 |
6.062 |
3,97 |
3,30 |
| 2015 |
7.271 |
4,00 |
3,29 |
6.424 |
4,01 |
3,32 |
| 2020 |
8.013 |
3,95 |
3,28 |
7.160 |
4,01 |
3,37 |
Za gibanja v AT4 kontroli je v zadnjih 20 letih značilno spreminjanje pasemske strukture v korist črno bele pasme. Pričakovati je , da bo pasemska struktura v kontroliranih čredah v prihodnje ostala v večji meri podobna.
Povprečna mlečnost kontroliranih krav na Gorenjskem v standardni laktaciji (v 305 dneh) po pasmah
| Leto |
Lisasta pasma (LS+LSX) |
Rjava pasma |
Črno-bela pasma |
| |
Štev. lakt. |
Mleko kg |
Mašč. % |
Belj. % |
Štev. lakt. |
Mleko kg |
Mašč. % |
Belj. % |
Štev. lakt. |
Mlekokg |
Mašč. % |
Belj. % |
| 2000 |
2.466 |
4.992 |
4,17 |
3,40 |
36 |
5.312 |
4,16 |
3,42 |
2.362 |
6.925 |
4,12 |
3,28 |
| 2005 |
3.793 |
5.541 |
4,16 |
3,31 |
51 |
5.664 |
4,33 |
3,32 |
4.321 |
7.202 |
4,11 |
3,21 |
| 2010 |
3,354 |
5.632 |
4,02 |
3,33 |
58 |
5.732 |
4,25 |
3,34 |
6.420 |
7.538 |
3,94 |
3,25 |
| 2015 |
3.004 |
5.956 |
4,04 |
3,35 |
59 |
6.118 |
4,17 |
3,42 |
7.318 |
7.882 |
3,98 |
3,27 |
| 2020 |
2.660 |
6.421 |
4,01 |
3,36 |
63 |
6.441 |
4,12 |
3,48 |
7.777 |
8.660 |
3,93 |
3,26 |
Delo na področju govedoreje po nalogah in obsegu:
- Kontrola mlečnosti letno- 112.383
- Preverjanje porekla -12.353
- Odbira bikovskih mater- 107
- ocenjevanje zunanjosti prvesnic - 2.455 prvesnic
- vodenje porekla - 19.371 krav
- označevanje
- registracija za SIR
Na oddelku za živinorejo je zaposlenih 16 delavcev, ki se preko leta dodatno izobražujejo na posameznih predavanjih. Namen izobraževanja je sprotno seznanjanje z novimi informacijami na področju selekcije in kontrole ter njihovo uvajanje v prakso. S tem se poskušamo čim bolj približati potrebam rejskih programov. V okviru nalog sodelujemo z vsemi rejskimi organizacijami in tudi govedorejskimi društvi na našem področju in pomagamo pri izobraževanje rejcev z namenom povečanja genetskega napredka, pravilne uporabe plemenjakov in iz drugih področij rejskega dela in reje živali.
Delo na področju reje drobnice
Rejci, ki so vključeni v kontrolo prireje pri drobnici morajo rediti pasmo ovc ali koz, ki je določena z rejskim programom za drobnico. Pasme ovc in koz ter križank, ki jih program ne predvideva niso primerne. Kontrola proizvodnosti pri drobnici je razdeljena na mlečno kontrolo (srnasta, sanska in drežniška koza) ter na mesno kontrolo (jezersko-solčavska ovca, burska koza, drežniška koza). Trenutni obseg tropov in živali, vključenih v kontrolo prireje pri drobnici, je prikazan v spodnji tabeli.
Število tropov in živali v kontroli prireje mleka in mesa na Gorenjskem v letu 2020
| |
Štev. tropov v kontroli prireje mesa |
Število živali |
Štev. tropov v kontroli prireje mleka |
Število živali |
Število živali |
| Ovc |
30 |
1.503 |
0 |
0 |
1.503 |
| Koz |
6 |
70 |
3 |
84 |
154 |
| Skupaj |
36 |
1.573 |
3 |
84 |
1.657 |
Delo na področju reje drobnice po nalogah in obsegu na letni ravni:
- kontrola reprodukcije – 1.291
- odbira in sprejem plemenskih živali v rodovniško knjigo – 286
- preverjanje porekla – 1.471
- kontrola mlečnosti - 167
Na Gorenjskem posvečamo pozornost predvsem reji avtohtonih pasem (jezersko solčavskih ovc) na območju visokogorskih kmetij in njihovih planin, s ciljem ohranitve poseljenosti demografsko ogroženih visokogorskih predelov in s tem ohranjanje kulturne krajine. Glavna naloga službe v prihodnje je izboljšanje proizvodnih lastnosti (prireja mesa in mleka ter plodnost). Ena izmed najbolj pomembnih lastnosti so parametri plodnosti(velikost gnezda, število jagnjet/kozličev na ovco/kozo in doba med jagnjitvama / jaritvama). Celoletno poliestrična oplemenjena jezersko solčavska pasma je imela v letu 2020 v povprečju 1,89 rojenega jagnjeta na leto, doba med jagnjitvama je pa bila 277 dni. Pri avtohtoni jezersko solčavski pasmi je bilo rojenih 1,38 jagnjeta na leto, doba med jagnjitvama pa je bila nekoliko daljša ( 305 dni).
