Odločitev, katero vrsto ozimnega žita izbrati za setev, je odvisna od potreb, ki jih kmetija ima in od talnega tipa tal kamor bodo ozimine posejane. Na splošno za vsa žita velja, da najbolje uspevajo na srednje težkih odcednih tleh, ki omogočajo optimalno razrast korenin.  Pri izbiri sort ozimnih žit se na lahkih pečenih tleh odločamo za zgodnejše sorte, da se s tem izognemo morebitni junijski suši. Na težjih, zbitih tleh se raje odločimo za setev jarih vrst žit, še posebej, če je jesen deževna  in voda na njivah zastaja.  

Avtor: Marija Kalan, KGZS - Zavod Kranj

Pri pridelavi pšenice je pri izbiri sorte pomembna kakovost zrnja, še posebej, kadar se pšenica prideluje za prodajo v mlina ali se uporabi za peko kruha na kmetiji. Zrnje pšenice, ki se jo bo uporabilo za mletje v moko naj vsebuje vsaj 12 % beljakovin, kar je v katalogih zastopnikov in v seznamu priporočenih sort zrnja kakovostni razred označen A, B/B₁. Vsebnost beljakovin v zrnju, ki sorto uvršča v kakovostni razred je lastnost sorte, ki je genetsko pogojena. Genetski potencial sorte vpliva tudi na količino pridelka zrnja. Na odločitev katero sorto ozimnega ječmena ali  ozimne tritikale izbrati, naj tako kot pri pšenici vpliva tudi podatek o odpornosti sorte na bolezni in na poleganje.

/uploads/SORTE_2024_-_OPIS_PRIPORO%C4%8CENIH_SORT.pdf

Ekstremno vreme vse pogosteje v zadnjih letih vpliva na čas setve v priporočenem času in na optimalen razvoj posevkov. Pomembno je, da so tla za setev pripravljena vsaj nekaj dni pred načrtovano setvijo in je setev opravljena v priporočenih rokih za setev.

Optimalni roki za setev ozimnih žit na Gorenjskem so:

- ozimni ječmen  med 5. in 15. oktobrom,

- ozimna tritikala  med 10. in 20. oktobrom,

- ozimna pšenica med 15. in 30. oktobrom.

Kot kaže bo letošnja setev ozimnih žit zaradi obilnega deževja v prvih dneh oktobra potekala kasneje, kar lahko ob zgodnejšem nastopu hladnega vremena vpliva na počasnejšo rast posejanih žit. Ozimna žita jeseni lahko rastejo do T tal 2-3 st. C. Do nastopa mraza je priporočljivo, da ima ozimni ječmen že vsaj 2 stranska poganjka, pšenica in tritikala pa razvita vsaj 2 prava lista.  Kljub temu, da prihaja čas setve in so njive  zelo razmočene, priporočam, da s pripravo tal počakate do primerne vlažnosti. Težki stroji s katerimi se tla obdeluje, preveč mokra tla stiskajo-tlačijo in s tem rušijo sistem kapilar ter por v tleh, ki so pomemben za oskrbo koreninskega sistem rastlin z zrakom. Kapilare in pore po katerih se v tleh izmenjuje zrak, so pomembne tudi za obstoj in razvoj talnih mikroorganizmov, ki sodelujejo pri oskrbi rastlin s hranili.

Vpliv vremena na letino spremljamo tudi pri izvajanju poskusov v okviru  v okviru javne službe za kmetijsko svetovanje pri KGZS na več lokacijah po Sloveniji. Za ta namen skupaj s kmetijami postavljamo poskuse, kjer pridelovalcem žit vsako leto skupaj s semenarskimi hišami predstavimo sorte in tehtamo zrnje ob žetvi.   Na območju Gorenjske poskus z ječmenom, pšenico in tritikalo izvajamo že več ko 20 let. V tem obdobju se je izkazalo, da določene sorte dajejo dobre stabilne pridelke. V poskusu z ozimnimi žiti za območje Gorenjske so se kot dobre stabilne sorte izkazale v zadnjih letih izkazale sorte:

Dober pridelek zrnja ob žetvi lahko pričakujemo le s setvijo pregledanega in razkuženega semena (certificirano seme). V primeru setve neočiščenega in ne razkuženega semena se v  posevkih žit spomladi pojavi več glivičnih bolezni (rje, progavosti, pegavosti, sneti), ki se jih z dovoljenimi kemičnimi sredstvi ne da dovolj dobro zatreti. Večinoma se glivične bolezni pri žitih prenašajo tudi s semenom, kadar le to  ni razkuženo oz. tretirano z dovoljenimi sredstvi.

Kadar sejemo domače neočiščeno seme,  so posevki spomladi običajno šibkejši in tudi bolj zapleveljeni, še posebej, če so tople jeseni in mile zime.  

Vsem pridelovalcem ozimnih žit želim uspešno setev in dobro žetev naslednje leto.

Pripravila: Marija Kalan, KGZS KGZ Kranj