Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Banka in kreditojemalec se lahko sporazumno dogovorita tudi drugače.

Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.

Za veljavnost in učinke odloga plačila po tem zakonu v razmerju med banko in njenim kreditojemalcem, se razen sklenitve aneksa ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki izvede ukrep po tem zakonu, ali njenih kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz kreditne pogodbe.

Banka ali hranilnica ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo. Ne glede na to se lahko banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

Za kreditojemalca šteje med drugimi tudi nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. V vlogi nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba:

• - ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter
• - v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in
• - izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.

Ne glede na prejšnji odstavek kreditojemalcu ni treba priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede le vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

Opis poslovnega položaja mora vsebovati:

• - navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko,
• - načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.

Kreditojemalec enkrat mesečno poroča banki o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah njegovega poslovnega položaja.

Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:

• - kreditojemalec redno ne poroča v skladu s prejšnjim odstavkom;
• - na podlagi poročanja kreditojemalca in drugih podatkov o kreditojemalcu, s katerimi razpolaga banka, oceni, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga plačila upravičeno;
• - ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.

Skrajšanje obdobja odloga plačila skladno z drugo alinejo prejšnjega odstavka velja tudi za kreditojemalce, kateri v vlogi navedejo le vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

Prekršek kreditojemalca, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, če v opisu poslovnega položaja navaja neresnične podatke, se kaznuje z globo od 2.500 eurov do 20.000 eurov.

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona.

Pripravil:

Mag. Martin Nose