Pri izvedbi panožnih krožkov gre za eno izmed sodobnih oblik svetovalnega dela, s podrobno analizo knjigovodskih in drugih podatkov na ravni kmetijskih gospodarstev. Ta omogoča primerjavo doseženih ekonomskih rezultatov med kmetijami ter ugotavljanje vzrokov za razlike med njimi. Ključna prednost je v interaktivnem pristopu izvajanja, saj udeležence spodbuja k premisleku o pomenu posameznega podatka, kot tudi izračuna določenega tehnološkega oziroma ekonomskega kazalnika.

Osnoven pristop tega dela je vrednotenje podatkov o lastni prireji mleka ter primerjava z drugimi kmetijami (znotraj panožnega krožka in lahko tudi širše), kar omogoča odkrivanje dobrih strani lastne kmetijske dejavnosti, predvsem pa njenih šibkih točk in s tem njihovo odpravljanje.

Vzpostavljen pristop omogoča primerjave med kmetijami in napredek v lastni reji med zaporednimi leti. Poudarek je na analizi proizvodnih podatkov v povezavi z ekonomiko poslovanja, na podlagi katere se potem po metodi medsebojnih primerjav vključenih kmetij iščejo vzroki za slabše, kot tudi nadpovprečne ekonomske rezultate na posamezni kmetiji.

Delavnica je izvedena v 2 delih  - prvi dan je  zasnovan na način, da sodelujoči kmetje na delavnicah vnašajo svoje podatke v vnaprej pripravljene datoteke. Vsak kmet seveda ločeno za svojo kmetijo. Datoteke so organizirane tako, da s pomočjo komentarjev in kontrolnikov vodijo čez celoten proces vnosa in popisa stanja na kmetijskem gospodarstvu, seveda ob pomoči moderatorja in sodelujočih svetovalcev na panožnem krožku. Celotni sistem vnosa in obdelave podatkov za potrebe izvedbe delavnic je narejen s pomočjo programskega orodja MS EXCEL oziroma aplikacije. Po končani prvi delavnici imamo tako za vsako kmetijo pripravljeno samostojno datoteko, ki se nadalje arhivira in je namenjena podrobnejši analizi konkretne kmetije (npr. primerjavi po različnih letih) oziroma primerjalni analizi po različnih kmetijskih gospodarstvih (npr. sodelujoče kmetije na panožnem krožku, primerjava sorodnih tipov kmetij (po velikosti, tehnologiji reje, pasmi, obsegu itd.

Na drugi delavnici je poudarek na medsebojni primerjavi in analizi podatkov ter razpravi o morebitnih vzrokih. V prvem delu predstavljamo primerjalno analizo na ravni prihodkov in spremenljivih stroškov po posameznih kategorijah.

Sledi prikaz izračuna korigiranega pokritja. Poleg ekonomskih kazalnikov spremljamo in vrednotimo tudi številne tehnološke parametre, s katerimi lahko razložimo številne vzroke odstopanj tudi pri ekonomskih rezultatih - vpliv pasme in velikosti črede na dosežene rezultate. Pri vseh rezultatih je predstavljena  povprečno vrednost, ki velja za celoten vzorec, poleg tega pa tudi rezultat, ki ga dosega 25% najboljših kmetij in  25 % manj uspešnih kmetij. Pri obeh kazalnikih se kmetije rangirajo glede na doseženo korigirano pokritje. Za lažjo predstavo pa podajamo tudi minimalne in maksimalne vrednosti po posameznem kazalniku, ki pa velja za izbrani kazalnik. Torej kakšna je najnižja oziroma najvišja vrednost dosežena v vzorcu vseh kmetij. Pristop omogoča, da kmet ob strokovni pomoč pregleda, razume in tudi nadalje uporabi FADN podatke.

Za sodelovanje v panožnem krožku mleko je pogoj, da je bila kmetija vključena v molzno kontrolo in da je vodila FADN knjigovodstvo vsaj v letu 2024, še bolje pa je, da je bila v oba procesa vključena tudi v letu 2023. 

Pripravila:  Ana Demšar – Benedičič