Celoten naziv projekta: VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku

Trajanje operacije: februar 2018 – november 2022

Vodilni partner: Javni zavod Triglavski narodni park (TNP)

Partnerji: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Občina Tolmin, Planinska zveza Slovenije (PZS), Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS), Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma.

Skupna vrednost projekta: 3,7 milijona evrov, pri čemer bo 80 odstotkov sredstev prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija.

Cilj projekta je z različnimi ukrepi izboljšati stanje osmih vrst  in štirih habitatnih tipov Natura 2000 na skupno 303 hektarjih površine Triglavskega narodnega parka. Vodilni partner projekta je Javni zavod Triglavski narodni park in ostali partnerji Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj,  Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Občina Tolmin, Planinska zveza Slovenije, Turizem Bohinj - zavod za pospeševanje turizma, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije.

Vsi projektni partnerji bodo pozornost namenjali tudi ozaveščanju širše javnosti o projektnih aktivnostih, izobraževanju in promociji vsebin. Vrednost projekta znaša 3,7 milijona evrov, pri čemer bo 80 odstotkov sredstev prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija.

Projekt je namenjen izboljšanju stanja osmih kvalifikacijskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami parožnic (Chara spp.) na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti.

Neugodno stanje habitatnih tipov je povezano z zmanjševanjem površine ter porušenjem njihove strukture in delovanja, pri vrstah pa s stanjem ohranjenosti populacij in primernosti habitata. Na izgubo travišč pod gornjo gozdno mejo (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki) tako vpliva opuščanje za alpski prostor značilnega planinskega pašništva in ekstenzivne košnje, kar ogroža nekatere varstveno pomembne vrste, kot sta alpska možina in kotorna. Z opustitvijo paše na planinah se izgubljajo tudi umetno vzpostavljeni kali za napajanje živine, ki so pomembni za ohranitev velikega pupka in hribskega urha.  K izboljšanju stanja traviščnih habitatnih tipov bo prispevala tudi tradicionalna obnova skupaj sedemnajstih opuščenih ali zaraščajočih se kalov, s katerimi se bodo tudi vzpostavili primerni pogoji za velikega pupka in hribskega urha.

PRIČENJA SE OBNOVA KALOV NA GORENJSKI STRANI TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA

OBNOVA KALOV V OKVIRU PROJEKTA VRH JULIJCEV ZAKLJUČENA

DOKUMENTARNI FILM VRH JULIJCEV

https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-izobrazevalni/174997655